Pragozdna pot Krokar pomeni velik korak k ureditvi in usmerjanju obiska na območju gozdov, ki so pod zaščito Unesca. Krožno speljana Pragozdna pot Krokar je dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona. Pot skozi gozdni rezervat Borovec obiskovalce popelje do roba Pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja, na najvišji točki poti, vrhu Cerk, pa se odkriva razgled na obsežne gozdove Kočevske.
Pragozd Krokar skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah v okviru največjega skupinskega vpisa na seznam Unesco predstavlja najdragocenejše ostanke evropskih starodavnih bukovih gozdov. Gozdni rezervat Pragozd Krokar, s površino 74,5 ha največji od 4 pragozdnih ostankov na Kočevskem, je v lasti države. Z ostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo preko 9.500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. K ohranjanju in izboljšanju upravljanja z Unesco gozdnimi rezervati pomembno prispevajo tudi aktivnosti projekta BEECH POWER, ki je financiran v okviru programa Interreg Central Europe.
Pri projektu vzpostavitve Pragozdne poti Krokar sta sodelovala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Več ko 60 % vseh slovenskih gozdnih rezervatov je na območju državnih gozdov, s katerimi od leta 2016 upravlja SiDG. Kočevsko je tudi največje in najbolj gozdnato slovensko območje Natura 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 km2.
Slogan letošnjega tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«. Načrtno gospodarjenje z gozdovi je doma prav na Kočevskem - začetki segajo že v 15. stoletje, ko je bil v Kočevju objavljen prvi gozdni red na slovenskem. V. d. direktorja ZGS mag. Janez Logar je izpostavil, da so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov.
Vir: ZGS, SiDG in MKGP
