Jama pod Krenom

Množična prikrita grobišča

Po koncu 2. svetovne vojne so se nasprotniki partizanskega gibanja in begunci zatekli na avstrijsko Koroško po zaščito britanskih zaveznikov, ki so jih pozneje predali nazaj jugoslovanskim oblastem. Vračanje je potekalo po dveh poteh – prva pot je vodila v smeri Štajerske, druga pa prek karavanškega predora in Ljubljanske kotline v Kočevski rog.
Na Kočevsko so ujetnike z vlakom pripeljali iz Škofovih zavodov v Ljubljani, kjer so od posameznikov pridobili temeljite podatke o delovanju med vojno ter njihovih družinah. V Kočevju so bili nastanjeni v takratnem Marijinem domu, v gimnaziji in nazadnje še v takratnem Zavodu za slepe.

Jama pod Krenom
Dve največji grobišči v Kočevskem rogu sta Jama pod Krenom in Macesnova gorica. V slednji so našli predmete žrtev slovenske narodnosti, v prvi pa predmete žrtev hrvaške, srbske in črnogorske narodnosti. Po usmrtitvah so jami zapirali z miniranjem in tako spremenili tudi podobo področja.
Pri Jami pod Krenom je 8. 7. 1990 potekala spravna slovesnost, ki se je je udeležilo več kot 25.000 ljudi. Prva sistematična izkopavanja in preučevanje terena v Kočevskem rogu so se pričeli leta 2004 pod vodstvom zgodovinarja prof. dr. Mitje Ferenca. S študenti oddelka za zgodovino Filozofske fakultete so izkopali kar 50 kg predmetov, kot so križci, svetinjice in kovanci, po katerih so sklepali o narodnosti žrtev v posameznih jamah. V zadnjih letih se izkopavanja in iskanja novih brezen nadaljujejo. Do zdaj so v Kočevskem rogu potrdili sedem jam in brezen, ki so jih po koncu 2. svetovne vojne takratne oblasti napolnile z žrtvami izven sodnih pobojev. Po ocenah strokovnjakov naj bi v kraških breznih Kočevskega roga ležalo okoli 15.000 ljudi.

Kapela

Kapela pri Jami pod Krenom je bila postavljena leta 2004. Arhitekt kapele je prof. Janez Koželj, ki je bil na razpisu izbran skupaj s svojimi študenti. Kapela predstavlja apsido, ki pomeni božje naročje ter tako sporoča, da so vse žrtve, ki ležijo v jami, v božjem naročju.

Ločeno ob kapeli stojita lebdeča zvon in križ. Križ je obrnjen proti grobišču in predstavlja nagrobni križ upanja in tolažbe. Zvon s svojim zvenom ustvarja svetost samega kraja, pošilja prošnje v nebo, nam pa je glasen opomin, naj svoje korake usmerimo v pot miru in sprave.

Osrednji element kapele je mozaik, ki je delo svetovno poznanega sakralnega umetnika slovenskega rodu patra Marka Rupnika. V Sloveniji ima Rupnik kar 36 mozaikov. Mozaik v kapeli pod Krenom je bil narejen leta 2005 in predstavlja bolečino ter tragiko slovenskega prebivalstva med 2. svetovno vojno. Ikonografska simbolika mozaika je široka in kompleksa. Avtor z mozaikom presega žalostno zgodovino zamolčanih žrtev in vabi k spravi.

Kapela v Vrtači
Društvo za ureditev zamolčanih grobov je leta 2000 postavilo devet metrov visoko kapelo v obliki elipse z odrezano streho. Kapela je ob postavitvi predstavljala prvi bogoslužni prostor, kjer so se do leta 2004 darovale obletne spravne maše. Kapelo krasijo poslikave in mozaiki, ki so delo Franceta Permeta, takratnega predsednika društva.

Križev pot Staneta Jarma
Do Jame pod Krenom vodi lesen Križev pot Slovencev, ki ga je izdelal lokalni akademski kipar Stane Jarm. Križev pot Slovencev v Kočevskem rogu je bil postavljen leta 1998. Sestavlja ga 15 lesenih postaj, ki skupaj predstavljajo spomenik tragičnim dogodkom po 2. svetovni vojni v Kočevskem rogu. Križev pot ima navadno le 14 postaj, kjer zadnja predstavlja dejanje, ko Kristusa položijo v grob. Stane Jarm pa je svoji umetnosti dodal še 15. postajo, ki s svojo podobo vstalega Kristusa opominja, da trpljenje in smrt žrtev predstavljata odrešitev v Božjem kraljestvu. V vrtači pod moriščem je umetnik postavil tudi spravni oltar, ki zgovorno z napisom »ODPUSTI« vabi k odpuščanju in spravi.

Stane Jarm je bil rojen v Osilnici leta 1931. Kiparstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost in se nato kot likovni pedagog zaposlil v Kočevju, kjer je živel do upokojitve. V Kočevju je na ogled več njegovih umetniških del v samem mestu in v nekaterih bolj oddaljenih krajih.

Bronasti križ Metoda Frlica
Poleg usmeritvenih in informacijskih tabel pa na bližino Jame pod Krenom opozarja tudi bronast križ, ki je delo Metoda Frlica. Lesen križ je bil postavljen leta 1990, v bron pa je bil ulit leta 2005.